Verjetno se še kdo spomni, da si v Sparu...mislim da je bilo l.2007, ob nakupu nad določenim zneskom lahko za 100€ dobil povratno letalsko karto od Adrie, ki te je popeljala v katerokoli evropsko mesto. Ni bilo treba dosti razmišljati. Karta je bila v žepu že spomladi, pravtako pa je bil nad zadevo navdušen tudi moj prijatelj Dejan. Tako sva imela letalske karte, določiti pa je bilo potrebno še destinacijo. A kaj bi mladi nekaj planirali vnaprej... z rezervacijo sva čakala do zadnjega meseca najinega potovanja. Tako pa so na žalost odpadla nekatera privlačna evropska mesta, ki so si jih pametni ljudje že rezervirali... npr. Madrid, Barcelona, Oslo, Göteborg. Nekaj prostih mest na letalu se je našlo le še za London, Rim, Berlin, ter nekaj vzhodnih mest...
Tako sva v dolgih urah sedenja ob pivu v lokalni gostilni prišla na idejo da bi obiskala morda nekaj ne tako vsakdanjega. Tako je London odpadel prvi. Zakaj bi namreč šel nekam kjer so že vsi bili, kjer bi namesto stativa moral nositi okrog dežnik in kar naju povrh vsega še kar lepo udari po žepu. Rim lahko obiščeva kadarkoli; le na pravi bus se vsedeva in naslednje jutro občudujeva ostanke koloseja. Berlinski zid naju ni razvno interesiral in tudi poklapano znanje nemškega jezika nama nebi preveč koristilo.
Po nekaj rundah sva se začela nagibati proti vzhodu. Spet so sledili razni komentarji kot npr. v Budimpešto lahko greva z avtom, tudi Bratislava je preblizu... Tako sva se naposled osredotočila na Moskvo. Obiskati staro mati Rusijo, to bi bil izziv, ravno pravšen za naju. Kakorkoli, ugotovila sva da naju je za las nekdo prehitel in tako je bila tudi ta destinacija odpisana.
Naposled sva se soglasno odločila, da obiščeva Varšavo. Mlado mesto, porušeno in znova zgrajeno po drugi svetovni vojni, ki se je šele pred kratkim srečala s kapitalizmom, mesto ki je veliko ljudem manj znana kot London in kjer konec koncev za ceno enega našega dobiš tam celo gajbo piva. Rezervirala sva, in to je to...
Na priprave nisva dala kaj dosti. Še največ pozornosti sva namenila fotografski opremi, medtem ko sta bili dve majici in kavbojke čisto zadosti za cel teden akcije. Tako sva imela vsak svoj nahrbtnik osebne prtljage, fotografsko torbo, 200€ v žepu ter "karto" Varšave.
....
....
....
Končno sva (po uri in pol) le prišla z letala. Z busom sva se zapeljala v center mesta, kjer je Dejan potegnil iz žepa zemljevid z označenima dvema ali tremi hostli, ki sva jih našla na netu. Takrat je nastal majhen problemček... Googlova mapa Varšave (2.000.000 ljudi) z narisanimi nekaj glavnimi ulicami in merilom 1:500 nama je pomagala prav tako, kakor dežnik v puščavi. Ko sva po dveh urah ugotovila da se vrtiva v krogu, sva naposled le odštela dva evra in kupila "pravo" karto mesta. No, splačalo se je, saj sva že čez dve uri (peš seveda) prišla do "youth-hostla". Ko sva čez nekaj dni ugotovila, da te taksi za evro ali dva odpelje kamorkoli, sva se počutila kot največja bedaka... kljub temu pa sva raje še naprej pešačila, uporabljala sva le javni prevoz-avtobuse. No, za te sva dan pred odhodom domov ugotovila, da je potrebno celo kupiti vozovnico :)
Kdor ima namen, naj se odpravi na Poljsko v poletnih mesecih, neprecenljivo pa je, če najdete kakega domačina (lahko tudi domačinko), da vam odkrije mesto in znamenitosti, nekoga ki ve, kje se najdejo stvari ki vas zanimajo, kje je najboljša hrana, pijača, kako priti čez celotno mesto v najkrajšem možnem času... in ki vam sproti še prevaja. Na splošno je v Varšavi moč najti veliko študentov, sporazumevalni jezik pa je seveda angleščina, drugače pa uradne osebe (predvsem policisti) nimajo pojma angleščine, tako da si z njimi ne boste kaj prida pomagali.
Na tem mestu bom zaključil... nisem namreč specializiran za pisanje raznih reportaž, prav tako pa nebi rad koga dolgočasil s preveč besedila. Priložil sem nekaj fotografij, ki se mi zdijo tipično "varšavske", vsem pa seveda priporočam obisk tega čudovitega mesta.
Za konec pa naj omenim še... en teden je premalo da bi videl vse, a vseeno dovolj da vidiš nekaj :)
